EKO MASKOTA enote Ostržek - KANTOLINA
|
Nekoč, v pisanem in živahnem vrtcu Črnuče, v enoti Ostržek, so otroci iz skupine Nagelj ustvarili nekaj prav posebnega. Ni bila samo igrača, niti izdelek iz odpadnih materialov, temveč prava, pravcata ekojunakinja. Ime ji je bilo Kantolina Smetina. Avtorji: otroci skupine Nagelj (5–6 let), Karmen Markič Nadvešnik, Klara Volovlek |
Kantolina je bila nekaj čisto posebnega. Imela je moder koš, ki je bil njen trebušček, roza lase, v katerih je kraljevala nagajiva banana, iz ušesa pa ji je viselo obgrizeno jabolko – dokaz, da zna biti tudi malce smešna. Na njenih ličkih sta sijali dve rdeči piki, ki sta kazali, da ji je vedno vroče od dela. Njeno ime – Kantolina – je bilo sestavljeno iz besed KANTA, ker je v resnici bila kanta, in LINA, ker je bilo to njeno prav posebno ime.
Imela je štiri roke, saj dve roki preprosto nista bili dovolj za vse smeti, ki jih je našla. V eni je držala plastenko, ki jo je našla pod grmom. V drugi vrečko za recikliranje, s katero je ločevala papir, plastiko in steklo. Z drugima dvema rokama pa se je potiskala, saj na nogah ni imela čevljev, temveč dve kolesi! Tako se je hitro peljala po igrišču, parku, gozdni poti ali celo po vrtčevskem hodniku.
Kantolina ni bila navadna kanta. Ne, ne. Bila je ekomaskota in varuhinja čistoče. Kamor koli je prišla, je nežno zabrnela z glasom iz notranjosti: »Otroci, kam spada plastenka? In kam papirček od bonbona? Ne na tla! V kanto, prosim!«
Otroci so jo imeli zelo radi. Vedeli so, da Kantolina poje vse smeti. Kadar so pravilno ločili odpadke, je bila vedno vesela. Ko so ji dali prazno plastenko, je veselo zavrtela kolesca in rekla:» Mmmm, okusno! Reciklirana plastenka z okusom malinovega soka!«
Ampak Kantolina ni samo pospravljala. Učila je. Vsak dan je otroke spomnila, zakaj je pomembno, da skrbimo za naravo, da ločujemo odpadke, da manj uporabljamo plastiko in da smeti nikoli ne mečemo kar po tleh.
Nekega dne je slišala, kako je nekdo na igrišču rekel: »Ah, to je samo en papirček, nič hudega.« Kantolina se je hitro pripeljala in nežno, a odločno rekla: »En papirček danes, en jutri, en pojutrišnjem … in kmalu bo igrišče polno smeti. Vsi skupaj lahko poskrbimo, da ostane svet lep in čist!«
Otroci so jo poslušali in se začeli še bolj truditi. V vsakem kotičku vrtca so imeli različne koše – za plastiko, papir, ostale odpadke – in na vsakem je bila nalepka z nasmejano Kantolino.
Od tistega dne naprej je Kantolina postala simbol ekozavedanja v vrtcu Črnuče, enoti Ostržek. Ni bila več le maskota, bila je prijateljica narave in vseh otrok.
In če kdaj vidiš plastenko pod klopco ali papirček na travniku, pomisli na Kantolino, ki ti šepne:»Prijatelj narave ločuje odpadke. Ti si moj prijatelj, kajne?«
Imela je štiri roke, saj dve roki preprosto nista bili dovolj za vse smeti, ki jih je našla. V eni je držala plastenko, ki jo je našla pod grmom. V drugi vrečko za recikliranje, s katero je ločevala papir, plastiko in steklo. Z drugima dvema rokama pa se je potiskala, saj na nogah ni imela čevljev, temveč dve kolesi! Tako se je hitro peljala po igrišču, parku, gozdni poti ali celo po vrtčevskem hodniku.
Kantolina ni bila navadna kanta. Ne, ne. Bila je ekomaskota in varuhinja čistoče. Kamor koli je prišla, je nežno zabrnela z glasom iz notranjosti: »Otroci, kam spada plastenka? In kam papirček od bonbona? Ne na tla! V kanto, prosim!«
Otroci so jo imeli zelo radi. Vedeli so, da Kantolina poje vse smeti. Kadar so pravilno ločili odpadke, je bila vedno vesela. Ko so ji dali prazno plastenko, je veselo zavrtela kolesca in rekla:» Mmmm, okusno! Reciklirana plastenka z okusom malinovega soka!«
Ampak Kantolina ni samo pospravljala. Učila je. Vsak dan je otroke spomnila, zakaj je pomembno, da skrbimo za naravo, da ločujemo odpadke, da manj uporabljamo plastiko in da smeti nikoli ne mečemo kar po tleh.
Nekega dne je slišala, kako je nekdo na igrišču rekel: »Ah, to je samo en papirček, nič hudega.« Kantolina se je hitro pripeljala in nežno, a odločno rekla: »En papirček danes, en jutri, en pojutrišnjem … in kmalu bo igrišče polno smeti. Vsi skupaj lahko poskrbimo, da ostane svet lep in čist!«
Otroci so jo poslušali in se začeli še bolj truditi. V vsakem kotičku vrtca so imeli različne koše – za plastiko, papir, ostale odpadke – in na vsakem je bila nalepka z nasmejano Kantolino.
Od tistega dne naprej je Kantolina postala simbol ekozavedanja v vrtcu Črnuče, enoti Ostržek. Ni bila več le maskota, bila je prijateljica narave in vseh otrok.
In če kdaj vidiš plastenko pod klopco ali papirček na travniku, pomisli na Kantolino, ki ti šepne:»Prijatelj narave ločuje odpadke. Ti si moj prijatelj, kajne?«
EKO MASKOTA enote Gmajna - CVETKO
|
Ob prebiranju slikanice Pokljuški škrati smo se odločili, da bo ekomaskota naše enote škrat. Ogledali smo si slike najrazličnejših škratov in risanko o palčku Davidu. Nato je vsak otrok narisal svojega škrata in povedal, kakšen je in kaj zna. Potem smo skupaj izbrali tistega, ki nam je bil najbolj všeč, otroci pa so mu dodali še druge lastnosti, sposobnosti in veščine. Nazadnje smo ga poimenovali: Rožic. Avtorji: otroci skupine Sova, zapisala Vlasta Rus. |
Naš gozdni škrat je majhen, ima sivo brado in brke. Zelo rad ima barve, zato največkrat nosi oblačila z raznovrstnimi pisanimi vzorci. Vedno ima na glavi kapico, v katero ima zataknjeno cvetlico. Še posebej rad ima vse cvetoče rožice. Je prijazen, vesel in rad pomaga živalim in ljudem. V gozdu skrbi za rastline in živali, ki so njegove prijateljice. Je zelo hiter – dolge razdalje kar preleti. Izredno dobro vidi in vse sliši. S seboj nosi torbo, saj je tudi zdravnik. Zna igrati flavto in kitaro, rad ima glasbo. Zelo rad bere in zna veliko stvari. Vedno je dobre volje in ima tudi dobro srce. Želi si, da bi se na svetu vsi imeli radi, da bi imeli radi tudi vse živali in rastline ter bi zanje lepo skrbeli. Verjame in upa, da bo na našem planetu Zemlja živelo vedno več srčnih otrok in dobrohotnih ljudi.
Ob zadnjem pogovoru o ekomaskoti enote so ga preimenovali. Njegovo novo ime je gozdni škrat Cvetko.
Ob zadnjem pogovoru o ekomaskoti enote so ga preimenovali. Njegovo novo ime je gozdni škrat Cvetko.
EKO MASKOTA enote Sapramiška - SAPRAMIŠ
|
Sapramiška je šla v svet in zagledala vrtec. Preverila je, če so otroci v vrtcu pridni. Ko je vstopila, je pozdravila. Ostala je v vrtcu. Z otroki se je igrala. Ker je ostala v vrtcu za vedno, so vrtec poimenovali Sapramiška. Avtorji: otroci iz skupine Kos (5–6let), Katarina Preksavec in Brigita Colarič |
Pogrešala je svoje mladičke, zato jih je obiskala. Ko so male miške zrasle v velike miši, se je vrnila v vrtec. Nekega dne je v vrtcu zavohala sir. Pokukala je v vse sobe in v skupini Kos zagledala otroke, ki so jedli kruh s sirom. Otroci so ji sir prijazno ponudili. Ker se je sira preveč najedla, je dobila velik trebušček, zato mora zdaj redno telovaditi. Šla je tudi na sprehod. Srečala je muco, ki jo je skoraj pojedla, ampak ji je na srečo ušla. Zdaj pa vsak dan opazuje otroke, ali so pridni.
Počil je lonec in pravljice je konec – srečen konec.
Počil je lonec in pravljice je konec – srečen konec.
EKO MASKOTA enote SONČEK - SUPER EKOZAJEC
|
Super ekozajec je nevidni zajec. Prileti skozi okno in gre po poti, po kateri hodimo. Smeti opazi že od daleč, vidi pa tudi tiste otroke, ki polomijo veje, brcajo drevesa in mečejo smeti v vodo. Vidi tudi morske živali, ki se okužijo. Avtorji: otroci skupine Stonoga (4–5let), Klavdija Kren in Anamari Repnik |
Če kdo pade, pomaga! Hitro prileti, ko kdo pade v vodo. Ko se vozimo s čolnom in nam padejo smeti v vodo, jih super zajec pobere. Pomagajo mu smetarji.
Morda ima tudi čarobne vreče, ki jih odpre in v katere gredo smeti kar same. Pomagajo mu policisti, ki zaprejo tiste, ki mečejo največ smeti v vodo. Policisti imajo kletko, v katero dajo smeti. Pomagajo jim tudi gasilci. Če kdo pade v vodo, jih ekozajec reši, da lahko opravljajo svoje delo …
Ptičje hišice, ki padejo na tla, ekozajec obesi nazaj in gre naprej. Kadar mečemo igrače v škatle, on vse vidi. Preden gre jest, rešuje babice ali gasilce, če padejo s strehe.
Kaj pa, če mi ne odnesemo robčkov v smeti, ali jih on pobere? Morda pa res. Če v travi najde smeti, jih takoj pobere.
Super ekozajec skrbi za zemljo, vodo in sneg. Zajec nas prijazno opozori, če brcamo drevesa. Super zajec reši tudi mravljo ali stonogo, če padeta v vodo.
Podnevi spi, ponoči rešuje!
Čebelo, ki pade v vodo, takoj reši. Pivo, ki ga kdo odvrže v vodo, odnese v smeti. Tudi preden gre jest, rešuje. Rešuje tudi mravljo, da lahko pride sama ven.
Če pa super ekozajec pade v vodo, ga lahko rešiš, saj on vedno pomaga.
Morda ima tudi čarobne vreče, ki jih odpre in v katere gredo smeti kar same. Pomagajo mu policisti, ki zaprejo tiste, ki mečejo največ smeti v vodo. Policisti imajo kletko, v katero dajo smeti. Pomagajo jim tudi gasilci. Če kdo pade v vodo, jih ekozajec reši, da lahko opravljajo svoje delo …
Ptičje hišice, ki padejo na tla, ekozajec obesi nazaj in gre naprej. Kadar mečemo igrače v škatle, on vse vidi. Preden gre jest, rešuje babice ali gasilce, če padejo s strehe.
Kaj pa, če mi ne odnesemo robčkov v smeti, ali jih on pobere? Morda pa res. Če v travi najde smeti, jih takoj pobere.
Super ekozajec skrbi za zemljo, vodo in sneg. Zajec nas prijazno opozori, če brcamo drevesa. Super zajec reši tudi mravljo ali stonogo, če padeta v vodo.
Podnevi spi, ponoči rešuje!
Čebelo, ki pade v vodo, takoj reši. Pivo, ki ga kdo odvrže v vodo, odnese v smeti. Tudi preden gre jest, rešuje. Rešuje tudi mravljo, da lahko pride sama ven.
Če pa super ekozajec pade v vodo, ga lahko rešiš, saj on vedno pomaga.