EKOHIMNA VRTCA ČRNUČE
(S. Tomc)
Dvoje malih rok
in le dve mali nogi,
pa mala bistra glava,
smo pravi ekologi.
Eko jaz in eko ti,
v Črnučah s skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz,
okolja lepši bo obraz.
Dvoje malih rok
in le dve mali nogi,
da sonce, vodo, zrak, živali,
bomo obdržali.
Eko jaz in eko ti,
v Črnučah s skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz,
okolja lepši bo obraz.
(S. Tomc)
Dvoje malih rok
in le dve mali nogi,
pa mala bistra glava,
smo pravi ekologi.
Eko jaz in eko ti,
v Črnučah s skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz,
okolja lepši bo obraz.
Dvoje malih rok
in le dve mali nogi,
da sonce, vodo, zrak, živali,
bomo obdržali.
Eko jaz in eko ti,
v Črnučah s skupnimi močmi,
eko ti in eko jaz,
okolja lepši bo obraz.
EKO PESEM ENOTE OSTRŽEK
(otroci skupine Nagelj, Karmen Markič Nadvešnik in Klara Volovlek)
V vrtcu Črnuče nekega dne,
je nastala junakinja – kaj takega še ne!
Otroci z domišljijo in ščepcem čarovnije
so naredili Kantolino – zvezdo ekologije!
Košek ima moder, okrogel in lep,
vedno nas uči – ločevanje je zgled.
Na glavi so lasje – čisto roza barve,
na vrhu pa banana, kot znak zabave.
Iz enega ušesa ji jabolko visi,
a vse to je zato, da otrokom se zdi:
"Kako zabavno je ločevati smeti,
in kako pomembno je naravo čuvati!"
Na ličkih žarita dve piki rdeči,
med delom pa rada kakšno ušpiči.
Ni navadna kanta, to vsak otrok ve,
saj ima štiri roke – in vsaka kaj počne.
V eni drži plastenko – da gre v pravo smer,
v drugi papirnato vrečko za eko-karakter.
Z drugima rokama se potiska in pelje,
saj ima namesto nog dve hitri kolesi – glej jo, veselje!
Povsod se vozi, v park in na polje,
išče smeti in dela obhode.
Ko najde papirček, se glasno zasmeje:
"Prav vsak odpadek ima svoje prostore, veste, otroci, to res šteje!"
"Plastenke sem, papir pa tja,
ostanke hrane – v bio, se ve, ha-ha!"
Otroke uči, da narava je sveta,
in čista Zemlja največja je sreča.
Ni le kanta, je učiteljica prava,
vsak dan nas spomni, da čista naj bo narava.
Ko kdo reče: "To je le majhen papir,"
pripelje se hitro in reče: "Ojoj, pa brez zamer!"
"Majhni papirji postanejo gora,
če vsak od nas misli – saj bo že, bo šlo mimo, to ni fora!"
Otroci jo slišijo, pametno ravnajo,
vse več ločujejo, manj smeti imajo.
"Kako zabavno je ločevati smeti,
in kako pomembno je naravo čuvati!"
Zdaj v vsakem kotičku vrtca stojijo koši,
in Kantolina na njih nas s pogledom prosi:
"Pomagaj mi zbirat, ohranjaj ta svet,
naj bo Zemlja čista – za tek in za ples!"
In če nekje vidiš smeti ležati na tleh,
pomisli na njo, kako švigne v smeh.
Z banano v laseh in z rdečimi lički,
bo rekla: "V koš takoj – reciklirajmo vsi!"
(otroci skupine Nagelj, Karmen Markič Nadvešnik in Klara Volovlek)
V vrtcu Črnuče nekega dne,
je nastala junakinja – kaj takega še ne!
Otroci z domišljijo in ščepcem čarovnije
so naredili Kantolino – zvezdo ekologije!
Košek ima moder, okrogel in lep,
vedno nas uči – ločevanje je zgled.
Na glavi so lasje – čisto roza barve,
na vrhu pa banana, kot znak zabave.
Iz enega ušesa ji jabolko visi,
a vse to je zato, da otrokom se zdi:
"Kako zabavno je ločevati smeti,
in kako pomembno je naravo čuvati!"
Na ličkih žarita dve piki rdeči,
med delom pa rada kakšno ušpiči.
Ni navadna kanta, to vsak otrok ve,
saj ima štiri roke – in vsaka kaj počne.
V eni drži plastenko – da gre v pravo smer,
v drugi papirnato vrečko za eko-karakter.
Z drugima rokama se potiska in pelje,
saj ima namesto nog dve hitri kolesi – glej jo, veselje!
Povsod se vozi, v park in na polje,
išče smeti in dela obhode.
Ko najde papirček, se glasno zasmeje:
"Prav vsak odpadek ima svoje prostore, veste, otroci, to res šteje!"
"Plastenke sem, papir pa tja,
ostanke hrane – v bio, se ve, ha-ha!"
Otroke uči, da narava je sveta,
in čista Zemlja največja je sreča.
Ni le kanta, je učiteljica prava,
vsak dan nas spomni, da čista naj bo narava.
Ko kdo reče: "To je le majhen papir,"
pripelje se hitro in reče: "Ojoj, pa brez zamer!"
"Majhni papirji postanejo gora,
če vsak od nas misli – saj bo že, bo šlo mimo, to ni fora!"
Otroci jo slišijo, pametno ravnajo,
vse več ločujejo, manj smeti imajo.
"Kako zabavno je ločevati smeti,
in kako pomembno je naravo čuvati!"
Zdaj v vsakem kotičku vrtca stojijo koši,
in Kantolina na njih nas s pogledom prosi:
"Pomagaj mi zbirat, ohranjaj ta svet,
naj bo Zemlja čista – za tek in za ples!"
In če nekje vidiš smeti ležati na tleh,
pomisli na njo, kako švigne v smeh.
Z banano v laseh in z rdečimi lički,
bo rekla: "V koš takoj – reciklirajmo vsi!"